V Ljubljani so udeleženci protestnega shoda, ki ga je pred Moderno galerijo organiziralo študentsko društvo Iskra, izrazili solidarnost z Venezuelo in njenim ljudstvom. Protestniki so ostro obsodili nedavno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v tej južnoameriški državi. Do shoda je prišlo po poročilih, da so ameriške sile minulo soboto zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo ženo Cilio Flores. Organizatorji shoda so dogajanje označili za imperialistični napad trenutne administracije Združenih držav Amerike. Po mnenju društva Iskra je bila vojaška operacija, ki je vključevala bombardiranje in ugrabitev najvišjih državnih predstavnikov, izvedena pod pretvezo demokracije. Zbrani so zahtevali takojšnje ukrepanje proti ZDA in poudarili svoje nasprotovanje zunanji politiki Washingtona. Udeleženci so s transparenti in govori opozarjali na po njihovem mnenju sporno vlogo mednarodne skupnosti in zahtevali uvedbo sankcij proti Združenim državam Amerike. Dogodek se je zaključil z mirnim pozivom k spoštovanju suverenosti Venezuele in obsodbo vsakršnega vojaškega posredovanja v regiji.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v četrtek ostro obsodil nedavna dejanja Združenih držav Amerike in poudaril, da se Washington namerno oddaljuje od svojih zaveznikov ter krši uveljavljena mednarodna pravila. Macronova kritika se nanaša predvsem na ameriško vojaško operacijo v Venezueli, kjer so sile pod ukazom Donalda Trumpa ujele predsednika Nicolása Madura, ter na vnovične zahteve po prevzemu Grenlandije, ki je pod dansko suverenostjo. Po Macronovih besedah ZDA kršijo pravila, ki so jih še do nedavnega same aktivno spodbujale, kar vključuje področja mednarodne trgovine in varnostne politike. Francoski voditelj je opozoril, da morebitno ameriško poseganje po Grenlandiji neposredno ogroža evropsko varnost in bi lahko pomenilo konec zavezništva Nato. Macron meni, da gre za obliko 'novega kolonializma', ki spodkopava stabilnost zahodnih zavezništev in temelje svetovnega reda. Dogodki so povzročili val ogorčenja v celotni Evropi, kjer se stopnjuje strah pred nepredvidljivostjo ameriške zunanje politike in njenimi posledicami za celinsko varnost. Napetosti med Parizom in Washingtonom so odraz širšega nezadovoljstva znotraj Evropske unije, ki se že dlje časa trudi najti enoten odgovor na agresivne ameriške poteze. Macron je izpostavil, da se ZDA niso le odrekle določenim varnostnim forumom, temveč so začele delovati v nasprotju z načeli suverenosti in ozemeljske celovitosti, kar zahteva odločen in enoten evropski odziv.

Konfederacija držav Sahela (AES), ki jo sestavljajo Burkina Faso, Mali in Niger, je v uradnem sporočilu ostro obsodila nedavni ameriški vojaški napad na Venezuelo in pridržanje predsednika Nicolása Madura. Zveza je operacijo označila za grobo kršitev mednarodnega prava, načel Listine Združenih narodov ter nedopustno vmešavanje v notranje zadeve suverene države. Po mnenju voditeljev sahelskih držav dejanje Združenih držav Amerike predstavlja neposreden napad na politično neodvisnost in ozemeljsko celovitost Venezuele. Predsedujoči konfederaciji, kapitan Ibrahim Traoré, je ob tem pozval Varnostni svet Združenih narodov, naj nemudoma prevzame svojo odgovornost in obsodi ameriško vojaško posredovanje. Konfederacija zahteva ponovno vzpostavitev mednarodne zakonitosti in spoštovanje suverenosti vseh držav ne glede na njihovo velikost ali geografsko lego. V izjavi so poudarili, da takšna dejanja agresije spodkopavajo svetovni mir in varnost. Sahelske države so izrazile polno solidarnost z venezuelskim ljudstvom in poudarile nujnost spoštovanja enakopravnosti v mednarodnih odnosih. Napetosti med ZDA in Venezuelo so se sicer stopnjevale že dlje časa, vojaški napad z začetka januarja pa je povzročil ostre odzive zlasti v državah, ki se same spopadajo z vprašanji zagotavljanja suverenosti in nasprotovanja tujim vplivom.

Venezuelska začasna predsednica Delcy Rodríguez je v zadnji izjavi poudarila, da so odnosi z Združenimi državami Amerike trajno zaznamovani po ameriški vojaški operaciji, ki se je odvila 3. januarja. Med to operacijo so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v New York, kar Rodríguezova označuje za nepopravljiv »madež« v diplomatskih odnosih med državama. Dogodki so neposredna posledica stopnjevanja napetosti in vojaškega posredovanja, ki so ga ZDA opravičevale z nujnostjo političnih sprememb v regiji. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da bodo ZDA v prihodnje izvajale nadzor nad Venezuelo, pri čemer je posebej izpostavil izkoriščanje venezuelskih naftnih virov. Trump je dejal, da bo »čas pokazal«, kako dolgo bodo Združene države obdržale nadzor nad to južnoameriško državo. Njegove izjave potrjujejo gospodarski interes Washingtona, ki se osredotoča predvsem na stabilizacijo in eksploatacijo energetskega sektorja pod ameriškim nadzorom. Kljub nizki javnomnenjski podpori ameriških državljanov vojaškemu posredovanju, ki se je izkazala v raziskavah v začetku januarja, administracija nadaljuje z vzpostavljanjem novega reda v Venezueli. Nicolás Maduro se je medtem pred zveznim sodiščem v New Yorku že izrekel za nedolžnega in se razglasil za vojnega ujetnika, kar dodatno zapleta pravni in mednarodnopravni položaj Združenih držav v tem konfliktu.

Francija in Združeno kraljestvo načrtujeta namestitev do 15.000 vojaških oseb v Ukrajini v primeru sklenitve mirovnega sporazuma z Rusijo, je poročal časnik The Times. Po navedbah virov naj bi vsaka država prispevala približno 7.500 vojakov, ki bi bili zadolženi za usposabljanje ukrajinskih sil, vzdrževanje vojaške opreme ter nadzor nad gradnjo obrambne infrastrukture in skladišč. Ta številka je znatno nižja od prvotnih načrtov, ki so predvidevali širšo koalicijo s 64.000 vojaki, vendar so bili ti ocenjeni kot logistično neizvedljivi. Britanski premier Keir Starmer je poudaril, da bo o morebitni napotitvi enot po prekinitvi ognja odločal parlament. Načrt predvideva vzpostavitev vojaških baz po vsej državi, s čimer bi zagotovili varnostna jamstva in stabilnost po končanju aktivnih spopadov. Kljub uradnim napovedim nekateri analitiki opozarjajo, da bi bila dejanska številka razpoložljivih vojakov lahko še nižja od napovedanih 15.000, medtem ko nemški politiki, kot je Friedrich Merz, opozarjajo, da takšna napotitev brez soglasja Rusije ne bo mogoča. Operacija bi temeljila na določilih pariške deklaracije, ki državam omogoča pošiljanje vojaškega osebja za podporne naloge. Glavni namen prisotnosti evropskih sil bi bil preprečiti ponoven izbruh sovražnosti in zagotoviti tehnično podporo ukrajinski vojski pri upravljanju s sodobnim zahodnim orožjem. Trenutno sta le London in Pariz uradno potrdila pripravljenost za sodelovanje v tej pobudi.

Donald Trump je ponovno izjavil, da ne namerava pomilostiti venezuelskega voditelja Nicolása Madura, ki je obtožen v povezavi s trgovino z mamili. Po poročanju New York Timesa Trump ne bo podpisal pomilostitve za Madura.

Sirska vojska je začela obstreljevati kurdska območja v Alepu, potem ko so jih razglasili za zaprta vojaška območja. Vlada je zahtevala, da se kurdski borci umaknejo iz sosesk, ki jih nadzirajo. Do obstreljevanja je prišlo po izteku roka za odhod civilistov. Kurdi si prizadevajo za decentralizirano oblast, kar sirske oblasti zavračajo.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je izrazil pripravljenost na pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom glede boja proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelske nafte. Poudaril je pripravljenost Venezuele na sprejem ameriških investicij v naftnem sektorju in sodelovanje v boju proti trgovini z drogami. Prav tako je Trumpova 'diplomacija z vojaškimi ladjami' povzročila močan padec v venezuelski proizvodnji nafte.

Poljska je izrazila pripravljenost na morebitno napotitev nemških vojakov na svoje ozemlje, da bi s tem podprla prizadevanja za dosego premirja v Ukrajini. To izjavo je podal poljski zunanji minister Radosław Sikorski, kar nakazuje na morebitno novo fazo v mednarodnih prizadevanjih za stabilizacijo razmer na vzhodu Evrope. Čeprav podrobnosti o naravi in obsegu te morebitne napotitve niso bile navedene, odločitev Varšave odraža njeno zavezanost k iskanju rešitev za konflikt in zagotavljanju varnosti v regiji. Ta poteza je del širših razprav o prihodnosti ukrajinskih beguncev in vojaško sposobnih moških, ki so se zatekli v Evropo, vključno z Nemčijo in Poljsko. Hkrati potekajo intenzivne razprave o finančni pomoči ukrajinskim moškim, ki so zmožni za vojaško službo. Nemčija namreč razmišlja o ukinitvi državljanske pomoči za več kot 150.000 ukrajinskih moških, starih od 18 do 63 let, ki so v Nemčiji in so vojaško sposobni. Ta pobuda sledi prejšnjim prizadevanjem za okrepitev ukrajinske obrambe in dolgoročnejše varnostne ureditve v Evropi. Poleg tega se ta odločitev Poljske nanaša tudi na širšo geopolitično sliko, vključno z naraščajočimi napetostmi in opozorili o ranljivosti zveze NATO. Nedavni napadi z droni na rusko ozemlje in sprejetje zakona v Ukrajini o dvigu starostne meje za vstop v vojsko poudarjajo resnost situacije. Medtem ko se številni ukrajinski begunci želijo vrniti domov, so takšne odločitve ključne za oblikovanje stabilne in varne prihodnosti v regiji.

Republikanci v ameriškem senatu so zavrnili zakonodajo, ki bi omejila pooblastila predsednika Donalda Trumpa za vojaški poseg v Venezueli. Hkrati je senator John Thune zavrnil možnost ukinitve obstrukcije (filibusterja), kljub Trumpovim predlogom.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po ameriškem zračnem napadu in aretaciji pokazal bolj spravljiv ton do ZDA. Izrazil je pripravljenost za resne pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o boju proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelskega naftnega sektorja. Maduro je dejal, da je Venezuela pripravljena sprejeti ameriške investicije v naftni sektor in sodelovati v boju proti trgovini z drogami.

Kitajski veleposlanik pri Združenih narodih je na nujni seji Varnostnega sveta ZN ostro obsodil vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli. Po poročanju kitajske medijske skupine CMG je Peking izrazil globoko nasprotovanje zunanji vojaški intervenciji v latinskoameriški državi, ki bi po njihovem mnenju lahko dodatno destabilizirala regijo in kršila načela mednarodnega prava. Kitajski predstavnik je v svojem nagovoru pozval k mirnemu reševanju notranjepolitičnih vprašanj Venezuele brez zunanjega vmešavanja. Dogajanje v Varnostnem svetu odraža zaostrovanje odnosov med velikimi silami glede vprašanja suverenosti in humanitarne krize v Venezueli. Združene države Amerike po drugi strani svoja dejanja utemeljujejo z zaščito demokratičnih procesov in varnostnih interesov, kar pa Kitajska označuje za kršitev listine Združenih narodov. Napetost med državami ostaja visoka, saj se vprašanje Venezuele spreminja v širše polje geostrateškega merjenja moči.

Senat Združenih držav Amerike je sprejel resolucijo, ki omejuje vojaške pristojnosti predsednika Donalda Trumpa, kar posebej velja za vojaško posredovanje proti Venezueli brez odobritve kongresa. Trump je kritiziral pet republikanskih senatorjev, ki so se pridružili demokratom pri sprejetju resolucije. Podpredsednik JD Vance se ni odzval na napad ZDA na Venezuelo in zajetje Nicolása Madura. Trump je tudi izjavil, da se je odločil glede izbire naslednjega predsednika Federal Reserve.

Po ameriškem napadu na Caracas in aretaciji Nicolása Madura, je Donald Trump izjavil, da so bili pripravljeni izvesti še en napad, če bi bilo potrebno. Venezuela je ostro obsodila ameriško vojaško agresijo. Nekdanji britanski obrambni minister je izdal ostro opozorilo Trumpu glede njegove baze oboževalcev MAGA po "drzni operaciji v Venezueli".

Senat je s podporo republikancev sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpove vojaške posege v Venezueli, kar je sprožilo njegovo jezo. Razkrite so bile povezave med Trumpovimi imperialističnimi načrti v Latinski Ameriki in naftnimi podjetji. Javnost v ZDA je vse bolj naveličana vojn, kar se odraža v podpori senatni resoluciji. Omenjen je bil poskus ugrabitve Nicolása Madura leta 2026.

Donald Trump je zagrozil Nigeriji z vojaškim posredovanjem zaradi domnevnih napadov na kristjane, kar je sprožilo kritike v levičarskih medijih. CNN je izrazil ogorčenje nad Trumpovo osredotočenostjo na ubijanje kristjanov v Nigeriji s strani muslimanskih teroristov in njegovo politiko podeljevanja azila belim Južnoafričanom. Nekdanji vojaški častnik Jason Crow je Trumpovo uporabo vojske označil za zaskrbljujočo in absurdno, pri čemer je poudaril, da bi bilo pošiljanje vojske v Nigerijo katastrofalno.

Kljub priznanju učinkovitosti pri zmanjševanju kriminala, Trumpovo posredovanje še naprej povzroča razprave o širitvi tovrstnih ukrepov v druga mesta. Ankete kažejo, da večina Američanov podpira Trumpov pristop k obravnavanju kriminala. Trump je napovedal, da namerava v Washingtonu ponovno uvesti smrtno kazen.

Nova javnomnenjska raziskava inštituta Ipsos, ki je bila izvedena za potrebe tiskovne agencije, je razkrila, da le tretjina prebivalcev Združenih držav Amerike podpira vojaški napad na Venezuelo z namenom odstavitve predsednika Nicolása Madura. Rezultati kažejo na precejšnjo zadržanost ameriške javnosti do neposrednega vpletanja v notranje zadeve latinskoameriške države, saj večina vprašanih ne soglaša z agresivnim pristopom Washingtona. Poleg nizke podpore samemu napadu je raziskava izpostavila tudi globoko zaskrbljenost glede dolgotrajnosti morebitnega konflikta. Kar 72 odstotkov vprašanih Američanov je izrazilo strah pred možnostjo, da bi se Washington zapletel v dolgotrajno in izčrpavajoče vojaško posredovanje v Venezueli. Ti podatki kažejo na močan odpor javnosti do scenarijev, ki spominjajo na pretekle dolgotrajne ameriške intervencije v tujini, kar bi lahko vplivalo na nadaljnje zunanjepolitične odločitve ameriške administracije glede venezuelske krize.

V Venezueli je podpredsednica Delcy Rodriguez prevzela predsedniške funkcije po tem, ko so sile Združenih držav Amerike ugrabile dosedanjega predsednika Nicolasa Madura in ga odpeljale iz države. Rodriguezova, ki velja za ključno figuro chavizma, se je znašla v središču političnega preobrata, kjer mora krmariti med ohranitvijo režimske kontinuitete in pritiski administracije Donalda Trumpa. Država se trenutno spopada z izjemno gospodarsko stisko, množičnim izseljevanjem prebivalstva in neposredno grožnjo nove ameriške vojaške akcije. Nova voditeljica se sooča z zahtevami Washingtona po podreditvi venezuelskih energetskih interesov ameriškim ciljem. Analitiki ocenjujejo, da bo pragmatizem Rodriguezove ključen za preprečitev popolnega kaosa v državi, ki ga povzroča nastali vakuum moči. Njene prihodnje poteze bodo pokazale, ali bo državo uspela stabilizirati ali pa bo prisiljena v popolno kapitulacijo pred zahtevami ZDA, medtem ko v režimskih krogih vlada precejšnja negotovost glede prihodnosti političnega sistema.

Plovila "Global Sumud Flotilla", namenjena Gazi, so bila v Sredozemskem morju napadena z droni, medtem ko se izraelska vlada pripravlja na vojaško operacijo proti humanitarnim delavcem. Italijanski obrambni minister Guido Crosetto je ostro obsodil izraelski napad na prostovoljno humanitarno floto v mednarodnih vodah ob obali Grčije, ki je bila namenjena dostavi pomoči Gazi. Italija je poslala mornariško plovilo v podporo floti.