Začasna predsednica Venezuele Delcy Rodríguez je po prevzemu funkcije poslala miroljubno sporočilo ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, v katerem ga je povabila k vzpostavitvi agende za skupno sodelovanje in razvoj. Rodríguezova, ki je vodenje države prevzela po ukazu vrhovnega sodišča zaradi izpraznjenega predsedniškega mesta, je poudarila nujnost neposrednega dialoga z Združenimi državami Amerike. Do zamenjave na vrhu države je prišlo po tem, ko so ameriške sile v vojaški operaciji v Caracasu zajele dotedanjega predsednika Nicolása Madura. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so ZDA že vzpostavile komunikacijske kanale s Caracasom in da so v stiku z novoimenovano predsednico. Kljub pozivom k miru pa je Trump opozoril na možnost ponovnega vojaškega posredovanja, če venezuelske oblasti ne bodo izpolnile zahtev glede politične tranzicije. Ameriška administracija je pred tem napovedala, da bodo ZDA v prehodnem obdobju nadzorovale upravljanje države, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti na demokratične institucije.

Venezuelski opozicijski voditelj Edmundo González Urrutia se je po zajetju dosedanjega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil razglasil za legitimnega predsednika države. V svojem nagovoru je poudaril, da nobena demokratična tranzicija ni mogoča, dokler so v zaporih nepravično zaprti politični zaporniki, zato je zahteval njihovo takojšnjo izpustitev. González, ki trdi, da je na predsedniških volitvah 28. julija 2024 premagal Madura, je oborožene sile Venezuele pozval k spoštovanju volilne volje ljudstva in uveljavitvi njegove zmage. Dan po vojaškem posredovanju Združenih držav Amerike je državljane pozval k strpnosti in delu za narodno enotnost. Čeprav je González označil zajetje Madura za pomemben korak, je opozoril, da to še ni dovolj za popolno normalizacijo razmer v državi. Poudaril je, da se Venezuela zdaj nahaja v novem političnem položaju, ki zahteva spoštovanje demokratičnih standardov in prehod v stabilno demokracijo. Opozicijska koalicija, združena v Platformo demokratične enotnosti (PUD), vztraja, da je bila Madurova razglasitev za zmagovalca v letu 2024 posledica volilne prevare, trenutni dogodki pa odpirajo pot za uveljavitev dejanskih rezultatov tistih volitev.

Nekdanji ameriški odposlanec Richard Haass je opozoril, da odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa o odstavitvi in zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura temelji predvsem na zagotavljanju dostopa do obsežnih venezuelskih naftnih rezerv. Po vojaški operaciji v Caracasu je Trump poudaril, da bodo Združene države Amerike »upravljale« Venezuelo do vzpostavitve varnega prehoda oblasti, pri čemer je v svojem govoru na Floridi naftne zaloge omenil kar triinosemdesetkrat. Napovedal je milijardne investicije ameriških energetskih podjetij v propadajočo infrastrukturo države, ki so jo leta pestile sankcije in slabo upravljanje. Zaradi negotovosti glede prihodnje oskrbe in vpliva ameriškega prevzema nadzora na svetovni trg so cene nafte na mednarodnih borzah že začele padati. Medtem ko Washington načrtuje obnovo naftnega sektorja, analitiki opozarjajo na scenarije post-Madurove Venezuele, v katerih bodo komercialni interesi ZDA igrali ključno vlogo. Trumpova administracija je jasno nakazala, da bo od nove začasne vlade zahtevala neposreden delež pri dobičkih od prodaje energentov kot povračilo za izvedeno vojaško posredovanje.

Po uspešnem vojaškem posredovanju v Venezueli je ameriški predsednik Donald Trump opozoril Mehiko in Kolumbijo, da bi ju lahko doletela podobna usoda.

Ustanovni član legendarne skupine Pink Floyd Roger Waters je ostro kritiziral ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi nedavne vojaške operacije v Venezueli, ki je privedla do aretacije predsednika Nicolasa Madura. Waters je v videoposnetku, objavljenem na družbenih omrežjih, Združene države Amerike označil za »nasilneže s severa« in poudaril, da je Venezuela suverena država, ki bi jo morali pustiti pri miru. Glasbenik je Trumpu sporočil, naj »odraste«, saj svet po njegovih besedah ni ameriška lastnina. Ta odziv prihaja v času, ko se Venezuela sooča z drastičnimi političnimi spremembami pod vplivom Washingtona. Medtem ko Waters zagovarja suverenost države, je venezuelski opozicijski voditelj Edmundo Gonzalez Urrutia zavzel drugačno stališče. Urrutia, ki se je razglasil za začasnega predsednika in vrhovnega poveljnika vojske, je aretacijo Madura s strani ameriških sil označil za pomemben korak, vendar meni, da to ni zadostno za polno stabilizacijo razmer. Razmere v državi ostajajo napete, saj je aretacija Madura in njegove soproge Cilie Flores v okviru ameriške operacije »Absolute Resolve« močno razdelila svetovno javnost in sprožila vprašanja o prihodnosti venezuelskih naravnih virov, predvsem nafte.

Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli je predsednik Donald Trump ponovno izrazil željo po prevzemu Grenlandije, kar je sprožilo zaskrbljenost glede njegovih načrtov za Grenlandijo in Kubo. To je sledilo ameriški vojaški operaciji v Venezueli.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaškem zajetju Nicolása Madura stopnjeval pritisk na venezuelsko politično vodstvo in zahteval popoln dostop do naravnih virov države. Trump je začasni predsednici Delcy Rodríguez postavil oster ultimat in jo opozoril, da bo končala slabše kot Maduro, če ne bo sledila navodilom Washingtona. Predsednik je poudaril, da Združene države Amerike zdaj dejansko upravljajo Venezuelo, ki jo je označil za ključno strateško območje ameriških interesov. Administracija v Washingtonu se trenutno osredotoča na vzpostavitev zveste prehodne vlade v Caracasu, pri čemer so prednostne naloge stabilizacija uprave in takojšnja popravila naftne infrastrukture. Medtem ko Maduro v priporu v New Yorku čaka na sojenje zaradi obtožb o trgovini z drogami, njegovi privrženci v Venezueli napovedujejo odpor. Trumpove poteze so sprožile zaskrbljenost tudi v Evropi, kjer se pojavljajo ugibanja o morebitnih prihodnjih ozemeljskih zahtevah ZDA, vključno z Grenlandijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpredsednico Venezuele Delcy Rodriguez opozoril, da bo plačala visoko ceno, če ne bo ravnala v skladu z zahtevami Washingtona. Trump je v svojih izjavah poudaril, da bodo posledice zanjo verjetno še hujše kot za nekdanjega predsednika Nicolasa Madura. Do stopnjevanja napetosti prihaja po tem, ko so ameriške sile v vojaški operaciji zajele Madura, Rodriguez pa je prevzela vodenje države. Trump je izrazil pripravljenost na sodelovanje z Venezuelo le pod pogojem, da se izpolnijo ameriški strateški cilji, ki med drugim vključujejo prost dostop do obsežnih venezuelskih naftnih rezerv. Administracija v Washingtonu s temi grožnjami stopnjuje pritisk na preostalo politično vodstvo v Caracasu, medtem ko je Maduro v zveznem zaporu v New Yorku. Trumpove besede nakazujejo možnost nadaljnjega ameriškega posredovanja, če se politične razmere ne bodo odvile po pričakovanjih Združenih držav Amerike.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta se znašla v ameriškem priporu, potem ko so Združene države Amerike izvedle obsežno vojaško operacijo v Caracasu. Floresova, ki je veljala za ključno svetovalko in najvplivnejšo osebo v ozadju Madurovega režima, je bila skupaj z možem prepeljana v ZDA, kjer ju bremenijo obtožbe narkoterorizma in nezakonitega posedovanja orožja. Ameriško ministrstvo za pravosodje je poudarilo, da njuno pridržanje predstavlja konec večletnega obdobja avtokratskega vladanja, ki je temeljilo na tesnem sodelovanju med zakoncema. Evropska unija je ob tem dogajanju zavzela previdno, a jasno stališče. Z izjemo Madžarske so vse države članice EU pozvale k ponovni vzpostavitvi demokratičnih procesov v Venezueli, pri čemer so poudarile nujnost spoštovanja volje ljudstva. Medtem ko podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez zahteva dokaze o varnosti obeh ujetnikov, se mednarodna skupnost sooča z vprašanjem legitimnosti ameriškega posredovanja. Operacija, ki je vključevala bombardiranje vojaških in civilnih ciljev, je sprožila mešane odzive, od navdušenja med venezuelskimi izseljenci do ostrih obsodb nekaterih nevladnih organizacij, ki dejanje označujejo za nezakonito vojno.

V več svetovnih prestolnicah so pretekli konec tedna potekali množični protesti proti ameriškemu vojaškemu posredovanju v Venezueli, v katerem so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolása Madura. Demonstranti v Amsterdamu, Ottawi in drugih mestih so obsodili ugrabitev legalno izvoljenega voditelja ter zahtevali spoštovanje pravice do samoodločbe venezuelskega ljudstva. Ameriške posebne enote so Madura zajele med obsežno operacijo, ki je vključevala zračne napade na Caracas, nato pa so ga s silo prepeljale v ZDA, kjer se bo soočil z obtožbami o trgovini z drogami. Najnovejša poročila iz venezuelske prestolnice potrjujejo, da se je število žrtev ameriške invazije povzpelo na najmanj 80. Med mrtvimi so tako pripadniki venezuelskih varnostnih sil kot tudi civilisti, ki so bili ubiti med eksplozijami, ki so v soboto pretresle Caracas. Venezuelski uradniki opozarjajo, da bi končno število žrtev lahko bilo še precej višje, medtem ko ameriška stran operacijo opravičuje kot nujno za odstranitev diktatorskega režima in prekinitev narkokartelnih povezav. Donald Trump je ob tem izdal opozorilo podpredsednici Delcy Rodríguez, naj sodeluje, ali pa se spopade s še hujšimi posledicami kot Maduro.

Združene države Amerike so po poročanju nekaterih virov izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala bombardiranje in aretacijo predsednika Nicolasa Madura ter njegove soproge. Dogodek, ki ga nekateri opisujejo kot nasilno zamenjavo režima, se je odvil v nočnih urah in pomeni radikalen zasuk v ameriški zunanji politiki do te južnoameriške države. Po navedbah dostopnih informacij so ameriške sile s temi ukrepi dejansko prevzele nadzor nad državo in odstranile legitimno izvoljeno vodstvo. Operacija naj bi bila izvedena hitro in brez predhodne napovedi, kar je povzročilo kaos v glavnem mestu Caracas. Poročila o morebitnih žrtvah med civilnim prebivalstvom ali venezuelskimi obrambnimi silami še niso v celoti potrjena, vendar viri nakazujejo na znatno uporabo ognjene moči. Združene države Amerike dogodka še niso uradno komentirale v celoti, vendar so v preteklosti že večkrat izrazile željo po spremembi oblasti v Venezueli zaradi obtožb o diktaturi in kršenju človekovih pravic.

Evropska unija je po ameriški vojaški intervenciji v Venezueli pozvala vse vpletene strani k miru, zadržanosti in preprečevanju nadaljnjega stopnjevanja napetosti. Evropska služba za zunanje delovanje je v uradni izjavi poudarila nujnost iskanja mirne in diplomatske rešitve nastale krize. Dokument, ki je bil objavljen v četrtek zvečer, je podprlo 26 od 27 držav članic Evropske unije, medtem ko ena država članica podpore izjavi ni podala. Poziv prihaja v času povečanih mednarodnih tveganj, ko so Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožile vojaške operacije v tej južnoameriški državi. Diplomatski viri v Bruslju navajajo, da je cilj skupne izjave preprečiti širši regionalni konflikt in zagotoviti zaščito civilnega prebivalstva. Kljub skoraj popolni enotnosti znotraj povezave, pomanjkanje soglasja vseh članic nakazuje na določena notranja razhajanja glede zunanjepolitičnih vprašanj v odnosu do Washingtona in Caracasa.

Evropska unija je po padcu režima Nicolasa Madura pozvala k spoštovanju volje ljudstva kot edine poti za obnovo demokracije v Venezueli. Države članice so z izjemo Madžarske v nedeljo, 4. januarja 2026, izrazile nujnost po mirnem prehodu in umiritvi razmer v državi. Visoka predstavnica EU za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je ob tem pozvala k splošni zadržanosti vseh vpletenih akterjev. Poziv prihaja le dan po dramatičnih dogodkih v Caracasu, kjer je bil v ameriški vojaški operaciji odstranjen dosedanji predsednik Nicolás Maduro. Bruselj poudarja, da je razrešitev krize mogoča le z vključujočim demokratičnim procesom, ki bo odražal dejansko politično voljo venezuelskih državljanov. Medtem ko so nekatere države članice, vključno z Grčijo, padec režima označile za novo upanje za državo, celotna povezava strmi k preprečevanju nadaljnjega nasilja in destabilizacije v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je po aretaciji Nicolása Madura napovedal neomejeno vojaško prisotnost Združenih držav Amerike v Venezueli. Trump je trenutno dogajanje primerjal s preteklimi vojaškimi posredovanji v Iraku in Afganistanu, kar je v mednarodni skupnosti sprožilo ugibanja o prihodnji obliki upravljanja te južnoameriške države. Poleg Venezuele je predsednik Trump svojo pozornost usmeril tudi proti Kolumbiji, Kubi in Iranu, kjer ne izključuje možnosti prihodnjih intervencij. Posebno pozornost je vzbudila Trumpova ponovna izjava o strateškem pomenu Grenlandije. V pogovoru za revijo The Atlantic je poudaril, da Združene države Grenlandijo »nujno potrebujejo«, kar nakazuje na oživitev njegovih preteklih teženj po nakupu ali nadzoru nad tem avtonomnim danskim ozemljem. Trumpovo ravnanje, ki se po mnenju kritikov vse bolj oddaljuje od norm mednarodnega prava, povzroča negotovost glede stabilnosti v latinskoameriški regiji in prihodnjih geopolitičnih premikov na Arktiki.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za revijo The Atlantic neposredno zagrozil novi vršilki dolžnosti venezuelske predsednice Delcy Rodriguez. Trump je izjavil, da bo Rodriguezova plačala višjo ceno kot njen predhodnik Nicolás Maduro, če ne bo ravnala v skladu z zahtevami Združenih držav Amerike. Grožnja sledi nedavnemu ameriškemu vojaškemu posredovanju, v katerem so enote ZDA zajele Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale v ujetništvo. Čeprav je venezuelsko vrhovno sodišče po ameriški akciji za začasno voditeljico imenovalo Rodriguezovo, Trump vztraja pri popolni podreditvi ameriškim interesom. Poleg stopnjevanja napetosti z Venezuelo je Trump v istem intervjuju ponovno izpostavil svoj strateški interes za Grenlandijo, ki jo vidi kot ključno ozemlje za potrebe ZDA. Napetost v regiji ostaja visoka, saj Washington neposredno vpliva na prenos oblasti v Caracasu, hkrati pa Trump napoveduje stroge ukrepe proti vsem, ki bi nasprotovali ameriškemu nadzoru nad venezuelskimi viri in politično ureditvijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je poslal strogo opozorilo novoimenovani začasni predsednici Venezuele Delcy Rodríguez. Trump je poudaril, da bo Rodríguezova plačala izjemno visoko ceno, če ne bo sodelovala z Washingtonom in omogočila varnega prehoda oblasti. Opozorilo prihaja neposredno po tem, ko so ameriške sile v okviru vojaške operacije prijele in zaprle dosedanjega predsednika Nicolása Madura, s čimer se je končala njegova dolgoletna vladavina. Čeprav so Združene države Amerike izrazile pripravljenost na sodelovanje z novo venezuelsko vlado za stabilizacijo države, je Trump v telefonskem pogovoru za medije jasno nakazal, da bodo morebitne ovire pri uresničevanju ameriških ciljev sankcionirane strožje kot v primeru Madura. Rodríguezova, ki velja za ključno osebo prejšnjega režima, se je na čelu države znašla kot zakonita naslednica po Madurovi odstranitvi, vendar je pod močnim pritiskom mednarodne skupnosti za izvedbo korenitih političnih sprememb. Administracija v Washingtonu pričakuje popolno kooperativnost pri demontaži starega režima in vzpostavitvi demokratičnih procesov. Trumpove besede odražajo prehod k bolj agresivni zunanji politiki do Venezuele, kjer ZDA ne dopuščajo več prostora za pogajanja brez konkretnih rezultatov. Trenutno stanje v Karakasu ostaja napeto, saj se država spopada z negotovostjo po padcu Madura in vzponu njegove nekdanje tesne sodelavke na najvišji položaj.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so pripadniki posebnih enot Delta Force prijeli predsednika Nicolása Madura in ga odpeljali iz države. Operacija je vključevala letalsko bombardiranje strateških vojaških ciljev, s čimer so ameriške sile pripravile teren za kopensko posredovanje. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa namerava Maduru, ki ga označujejo za brutalnega diktatorja, soditi pred ameriškim sodiščem. Dogodek pomeni vrhunec večmesečnih napetosti in neposreden vojaški poseg supervelmoči v regiji. Kljub uspešni izvedbi aretacije so se v ZDA pojavili kritični glasovi. Demokratski senator in nekdanji astronavt Mark Kelly, veteran operacije Puščavski vihar, je opozoril, da odstavitev voditelja še ne zagotavlja vzpostavitve demokracije ali večje varnosti za ameriške državljane. Kelly je poudaril, da bi se morala država poučiti iz izkušenj iraške vojne, kjer vojaška zmaga ni prinesla dolgoročne stabilnosti. Operacija je sprožila burne razprave o vlogi ZDA kot svetovnega policista in o morebitnih dolgoročnih posledicah za stabilnost Južne Amerike.

Španija, Brazilija, Čile, Kolumbija, Mehika in Urugvaj so v skupni izjavi ostro obsodili enostransko vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli. Skupina držav je v izjavi, ki so jo španske oblasti objavile v nedeljo, 4. januarja 2026, poudarila, da tovrstne operacije pomenijo kršitev mednarodnega prava. Podpisnice so izrazile globoko zaskrbljenost nad ravnanjem Washingtona in opozorile na resna tveganja za mir in stabilnost v celotni regiji. Diplomatski pritisk omenjenih držav odraža nasprotovanje zunanji politiki ZDA, ki temelji na vojaški sili brez mednarodnega konsenza. Države so v svojem sporočilu pozvale k spoštovanju suverenosti in poudarile, da enostranski ukrepi ne morejo prinesti trajne rešitve za politično krizo v Venezueli. Ta usklajena kritika Španije kot članice Evropske unije in ključnih latinskoameriških sil pomeni pomemben diplomatski odmik od podpore ameriškim strategijam v Južni Ameriki.

Venezuelski minister za obrambo je sporočil, da je bilo v vojaški operaciji Združenih držav Amerike ubitih več pripadnikov varnostne službe predsednika Nicolása Madura. Napad je vključeval uničenje protiletalske enote v letalskem oporišču La Carlota v Caracasu, kar se je zgodilo kmalu po tem, ko so ameriške sile zajele Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju odpeljale v New York. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala z mešanimi občutki, pri čemer je šest držav — Španija, Brazilija, Čile, Kolumbija, Mehika in Urugvaj — izdalo skupno izjavo, v kateri so dejanje označili za nevaren precedens in izrazili globoko zaskrbljenost nad stopnjevanjem napetosti. Združeni narodi so prav tako kritizirali ameriško posredovanje, medtem ko so dokumenti iz Bele hiše nakazali, da so bili ključni motivi za operacijo poleg boja proti trgovini z drogami tudi interesi glede naftnih virov. Razmere v Venezueli ostajajo izredno nestabilne, saj država sproža obrambne načrte proti agresiji.

Vlade Španije, Brazila, Mehike, Čila, Kolumbije in Urugvaja so v skupni izjavi ostro obsodile nedavne vojaške akcije Združenih držav Amerike na ozemlju Venezuele. Diplomatski blok je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi dogodkov, ki vključujejo aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil, kar označujejo za težko kršitev mednarodnega prava in suverenosti države. Podpisnice izjave so opozorile tudi na poskuse tretjih strani, da bi si prisvojile naravne vire Venezuele. Države so poudarile, da kakršni koli poskusi državnega nadzora ali upravljanja s tujimi viri ogrožajo regionalno stabilnost. Skupina držav, ki vključuje ključne latinskoameriške akterje in članico Evropske unije, poziva k spoštovanju suverenosti in mirnemu reševanju krize brez zunanjega vojaškega vmešavanja.