Ameriški predsednik Donald Trump je le dan po obsežni vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so ameriške elitne enote zajele in v Združene države Amerike odpeljale predsednika Nicolása Madura, stopnjeval retoriko proti sosednji Kolumbiji. Trump je kolumbijskega predsednika Gustava Petra označil za "bolnika" in na novinarsko vprašanje o morebitni vojaški operaciji v Kolumbiji odgovoril, da se mu to zdi dobra ideja oziroma da mu to "zveni v redu". Predsednik Trump vztraja, da Venezuelo trenutno vodijo Združene države Amerike, medtem ko začasna voditeljica Venezuele Delcy Rodriguez poziva k sodelovanju in spoštljivemu odnosu. Kljub pripravljenosti Caracasa na sodelovanje je Trump Rodriguezovi zagrozil s plačilom "visoke cene", če ne bo upoštevala navodil Washingtona, ter poudaril, da izvedba volitev v Venezueli trenutno ni prednostna naloga. Poleg groženj Kolumbiji je Trump izrazil prepričanje, da bo kmalu padel tudi režim na Kubi, vendar tam zaenkrat ne predvideva neposrednega vojaškega posredovanja, saj naj bi država po njegovem mnenju "padla sama od sebe". Dogajanje predstavlja dramatično zaostritev razmer v Latinski Ameriki po sobotnem neposrednem ameriškem vojaškem posegu.

Sin venezuelskega predsednika Nicolása Madura, znan kot Nicolás Maduro Guerra oziroma 'Nicolásito', je pozval privržence k množičnemu odhodu na ulice po tem, ko so oborožene sile Združenih držav Amerike v obsežni vojaški operaciji pridržale njegovega očeta in prvo damo Cilio Flores. Po navedbah venezuelskih virov so se v prestolnici Caracas in drugih regijah že začeli shodi v podporo ugrabljeni vladi, udeleženci pa poudarjajo, da se tuji agresiji ne bodo podredili. Dogodek je v državi sprožil izredne politične in varnostne razmere, pri čemer se napetosti med domačimi silami in ameriškimi operativci stopnjujejo. Maduro mlajši je v čustvenem nagovoru prisegel na življenje svojih staršev, da bo država premagala trenutno krizo, ki jo je označil za 'katastrofo'. Medtem ko Združene države Amerike utemeljujejo svoje dejanje z dolgoletnimi obtožbami proti Maduru, venezuelska stran dogajanje opisuje kot nedopusten vojaški napad na suvereno državo. Razmere ostajajo nepredvidljive, saj podpredsednica države in zunanji minister vztrajata, da aretacija ne vpliva na Madurov uradni položaj predsednika republike.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo javno zagrozil z možnostjo vojaškega posredovanja proti kolumbijski vladi, pri čemer je izjavil, da mu ta ideja "dobro zvuči". Trump je Kolumbijo označil za izjemno nestabilno državo, njenega voditelja pa za bolnika, ki v Združene države Amerike namenoma izvaža velike količine kokaina. Po njegovih besedah se takšne dejavnosti ne bodo nadaljevale več dolgo, saj ZDA načrtujejo ostrejše ukrepe proti sosednjim državam Venezuele. Nove grožnje prihajajo neposredno po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, kjer so posebne enote prijele Nicolása Madura. Trumpova administracija svojo agresivno zunanjo politiko v Latinski Ameriki utemeljuje z bojem proti narkoterorizmu in zaščito ameriških interesov. Kolumbija, ki je bila zgodovinsko tesna zaveznica Washingtona v regiji, se je zdaj znašla pod neposrednim pritiskom Bele hiše zaradi obtožb o trgovini z drogami.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaškem posegu v Venezueli, kjer so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura, stopnjeval pritiske na več držav, vključno s Kubo, Iranom in Kolumbijo. Trump je javno izjavil, da je Kuba »pripravljena na padec«, ter hkrati zagrozil z izjemno ostrimi ukrepi proti Iranu. Njegova retorika se je razširila tudi na vprašanje Grenlandije, kar kaže na širšo strategijo uveljavljanja ameriških interesov s silo ali diplomatskim pritiskom. Zajetje venezuelskega voditelja v Caracasu je očitno služilo kot povod za novo serijo groženj v regiji in širše. Trump je dogajanje v Venezueli izkoristil za napoved neomejene vojaške prisotnosti v tej državi, obenem pa je sosednjim državam jasno sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene na nove intervencije. Napetosti so se dodatno povečale po likvidaciji kubanske predsedniške garde, ki je varovala Madura, kar je Trump označil za dokaz ameriške premoči.

Ameriški predsednik Donald Trump je stopnjeval svojo retoriko v Latinski Ameriki in zagrozil z morebitno vojaško akcijo proti Kolumbiji, ki jo po njegovih besedah vodi "bolnik". Trump je izrazil prepričanje, da kolumbijski režim ne bo več dolgo obstal, obenem pa je podobno usodo napovedal tudi Kubi. Po njegovih ocenah je Kuba, ki velja za tesno zaveznico Venezuele, tik pred zlomom in bi lahko padla sama od sebe, brez neposrednega ameriškega vojaškega posredovanja. Te izjave prihajajo v času izjemno zaostrenih odnosov v regiji, ki so dosegli vrhunec z nedavno ujetjem Nicolása Madura. Ameriške vojaške sile so namreč v New Yorku v sodno dvorano privedle odstavljenega venezuelskega voditelja Nicolása Madura, potem ko so ga zajele v posebni operaciji. Ta dogodek predstavlja dramatičen preobrat v večmesečnem stopnjevanju napetosti, med katerim so Združene države Amerike vztrajno povečevale svojo vojaško prisotnost v Karibih in izvajale pritisk na Madurov režim. Trumpove najnovejše grožnje Kolumbiji nakazujejo širjenje ameriških operacij in ciljev v regiji pod pretvezo boja proti destabilizaciji in narkokartelom.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo podal odločne izjave glede prihodnosti Venezuele, v katerih je poudaril, da so Združene države Amerike prevzele nadzor nad to južnoameriško državo. Na krovu predsedniškega letala Air Force One je novinarjem dejal, da so ZDA tam sedaj »glavne«, in s tem potrdil prehod v fazo neposrednega upravljanja po nedavni aretaciji Nicolása Madura. Trump je ob tem zagrozil z možnostjo drugega vojaškega napada, če se tamkajšnje oblasti ne bodo podredile njegovim načrtom za »popravilo« države. Napetosti so se stopnjevale tudi v odnosu do vršilke dolžnosti podpredsednice Delcy Rodríguez, ki je sicer ubrala bolj spravljiv ton, a jo je Trump kljub temu opozoril, da jo lahko doleti usoda, ki bo slabša od tiste, ki je doletela Madura, če ne bo sledila navodilom Washingtona. Trumpova administracija zahteva popoln dostop do venezuelskih virov in strateških točk, pri čemer se pritiski ne omejujejo le na Caracas, temveč se razširjajo tudi na sosednjo Kolumbijo in celo Grenlandijo v širšem geopolitičnem kontekstu.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil vzpostavitev komunikacijskih kanalov s Caracasom in stike z novoimenovano predsednico Delcy Rodríguez. Kljub temu ni izključil možnosti drugega napada na Venezuelo, če venezuelske oblasti ne bodo izpolnile ameriških zahtev.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji v Caracasu izjavil, da so Združene države Amerike prevzele popoln nadzor nad Venezuelo in njenimi naftnimi viri. Med poletom na letalu Air Force One je poudaril, da bo Caracas podvržen novim napadom, če se ne bo uklonil zahtevam Washingtona. Trump je ob tem opozoril, da je naslednja na vrsti za politični preobrat Kuba, ter izrekel neposredna opozorila voditeljema Kolumbije in Mehike. Napetosti v regiji so se stopnjevale po tem, ko so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki se mora zdaj zagovarjati pred zveznim sodnikom v New Yorku. Trumpova administracija je potrdila, da je bil cilj operacije zagotovitev neoviranega dostopa do venezuelskih energetskih zalog. Poleg latinskoameriških vprašanj je predsednik ponovno omenil tudi ozemeljske interese glede Grenlandije, kar kaže na agresivno zunanjepolitično smer ZDA v tem mandatu.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno opozoril, da so Združene države Amerike pripravljene na dodatne vojaške ukrepe proti Venezueli, če tamkajšnja vlada ne bo ustrezno spremenila svojega ravnanja. Trump je v izjavi za javnost sicer pojasnil, da trenutno neposredna vojaška akcija ni potrebna, vendar pa Washington pozorno spremlja razmere po nedavni aretaciji Nicolása Madura in vzpostavitvi ameriškega nadzora nad državo. Po poročanju dnevnika Washington Post so ameriške sile v Karibskem morju v stanju pripravljenosti na morebiten ukaz za nov napad. Čeprav na venezuelskem ozemlju trenutno ni ameriških kopenskih enot, v regiji ostaja približno dvanajst bojnih ladij ter več deset lovskih letal in brezpilotnih letalnikov. Bela hiša hkrati preučuje možnost razširitve pooblastil predsednikovega svetovalca, ki bi prevzel neposreden nadzor nad vsemi operacijami, povezanimi z Venezuelo.

Ameriške vojaške sile so 3. januarja 2025 v obsežni operaciji aretirale venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v Združene države Amerike na sojenje. Po navedbah kitajskih in azijskih medijev je bila operacija izvedena s silo, kritiki pa opozarjajo, da gre za kršitev mednarodnega prava in Ustanovne listine Združenih narodov. Dogodek je povzročil ostre mednarodne obsodbe, zlasti s strani kitajskih analitikov, ki dejanje označujejo za agresijo. Aretacija se je zgodila le dan po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump javno potrdil namero, da si Združene države Amerike zagotovijo nadzor nad Grenlandijo, kar je sprožilo diplomatski spor z Dansko. Danska premierka je ZDA pozvala, naj prenehajo z grožnjami glede njihovega ozemlja. Istočasno se v Pekingu na srečanju s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom mudi južnokorejski predsednik Lee Jae-myung, ki skuša sredi naraščajočih geopolitičnih napetosti in ameriških posegov v Latinski Ameriki najti pot za umiritev razmer v regiji in okrepiti vlogo Seula kot posrednika.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaško invazijo na Venezuelo, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura. Dan po tem dogodku je Trump ponovno obudil svojo namero o priključitvi Grenlandije k ZDA. Kot glavno utemeljitev za ta korak je navedel krepitev ameriškega obrambnega sistema in strateški položaj otoka v Arktiki, ki je bogat z naravnimi viri, vključno s kritičnimi minerali. Predsednik je poudaril, da ZDA Grenlandijo nujno potrebujejo za zagotavljanje nacionalne varnosti, kar so podprli tudi tesni sodelavci iz Bele hiše z objavami na družbenih omrežjih. Hkrati je Donald Trump ostro zagrozil Iranu z vojaškim posredovanjem. Odzval se je na protivladne proteste v Iranu, ki so se začeli konec decembra zaradi visokih cen in hiperinflacije, kasneje pa prerasli v širše politično gibanje. Trump je iranske oblasti opozoril, da bodo ZDA posredovale, če bodo varnostne sile nadaljevale z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Po navedbah ameriškega predsednika so ZDA pripravljene na takojšen napad, če bo prišlo do novih civilnih žrtev, s čimer se dodatno zaostrujejo že tako napeti odnosi med državama.

Po obsežni vojaški operaciji posebnih enot Združenih držav Amerike v Caracasu, v kateri so zajeli dosedanjega predsednika Nicolása Madura, je vodenje Venezuele prevzela Delcy Rodríguez. Vrhovno sodišče Venezuele je 56-letno dosedanjo podpredsednico imenovalo za začasno predsednico države. Maduro se trenutno nahaja v priporu v New Yorku, kjer se bo v ponedeljek prvič zagovarjal pred sodiščem. Obtožnica mu med drugim očita zaroto za narkoterorizem in uvoz kokaina v Združene države Amerike. Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji sprožil val groženj tudi proti drugim državam v regiji. Posebej je izpostavil Kolumbijo in njenega predsednika Gustava Petra, ki ga je obtožil vpletenosti v trgovino s kokainom in mu napovedal skorajšnji konec dejavnosti. Poleg napetosti v Južni Ameriki je Trump ponovno obudil svoje zahteve po nakupu Grenlandije, kar je sprožilo oster odziv danske vlade, ki je ZDA pozvala k prekinitvi tovrstnih groženj. Analitiki ocenjujejo, da so glavni motivi za ameriško posredovanje v Venezueli predvsem tamkajšnje bogate zaloge nafte.

Ameriški predsednik Donald Trump je po nedavni vojaški operaciji v Venezueli ponovno obudil svoje ambicije po ameriškem prevzemu Grenlandije, kar je sprožilo nove napetosti z Dansko. Trump je v nedeljo zvečer na krovu letala Air Force One poudaril, da so Združene države Amerike zainteresirane za otok zaradi strateške lege in nacionalne varnosti, hkrati pa je podvomil v sposobnost Danske za upravljanje tega ozemlja. Danska premierka Mette Frederiksen se je na izjave odzvala s pozivom Washingtonu, naj preneha z grožnjami o aneksiji. Sočasno se razmere v Venezueli po zajetju Nicolása Madura ne umirjajo. Trump je opozoril na možnost novega vojaškega posredovanja, če se začasna voditeljica Delcy Rodríguez ne bo podredila ameriškim zahtevam. Venezuelska opozicija pod vodstvom Edmunda Gonzáleza Urrutie je sicer pozdravila Madurov padec, vendar opozarja, da normalizacija države ne bo mogoča, dokler ne bodo izpuščeni vsi politični zaporniki in dokler se v celoti ne spoštuje volja ljudstva z lanskih volitev. Ameriški uradniki so medtem razkrili, da so bili ravno Madurovi posmehljivi nastopi in ples na televiziji v času največjih pritiskov ključni dejavnik, ki je Belo hišo prepričal v nujnost neposredne vojaške akcije.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo podal ostre izjave glede varnostne situacije v Latinski Ameriki, pri čemer je kolumbijskega predsednika Gustava Petra označil za "bolnega človeka" in napovedal, da bo moral glede delovanja mamilarskih kartelov v Mehiki ter stanja v Kolumbiji kmalu ukrepati. Trump je idejo o vojaški operaciji v Kolumbiji, ki se v javnosti omenja pod imenom "Operacija Kolumbija", označil za dobro zamisel. Po njegovih besedah Petro na položaju ne bo ostal dolgo, hkrati pa je nakazal, da Kolumbija pod trenutnim vodstvom ne bo več mogla pošiljati drog v Združene države Amerike. Izjave so sledile sobotnemu ameriškemu napadu v Venezueli, kar nakazuje na širšo spremembo ameriške zunanje politike do regije, ki vključuje možnost neposrednih vojaških intervencij. Trump je poudaril, da se bodo morali s sosednjo Mehiko prav tako resno spopasti zaradi prevlade kartelov. Napetosti med Washingtonom in Bogoto so se stopnjevale že dlje časa, predvsem zaradi nestrinjanja glede nadzora nad proizvodnjo prepovedanih substanc in osebnih sporov med obema voditeljema.

Združene države Amerike so po bliskoviti vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga privedle v New York, kjer se bo spopadal z obtožbami o narkoterorizmu in nezakonitem posedovanju orožja. Medtem ko del mednarodne skupnosti operacijo pozdravlja kot konec avtoritarnega režima, uradni Caracas vztraja, da Maduro kljub pridržanju ostaja ustavni predsednik države. Zunanji minister Yván Gil je na srečanju latinskoameriških držav operacijo označil za ilegalno dejanje in ugrabitev legitimnega voditelja. Vodenje države je medtem prevzela Delcy Rodríguez, vendar razmere v Venezueli ostajajo napete. Administracija Donalda Trumpa je že napovedala načrte za revitalizacijo venezuelske naftne industrije z ameriškimi podjetji, kar nekateri kritiki, vključno s kolumbijskim predsednikom Petrom in kitajskimi oblastmi, ocenjujejo kot glavni motiv za intervencijo. Mednarodne nevladne organizacije, kot je Amnesty International, opozarjajo na morebitne kršitve mednarodnega prava in pozivajo k zaščiti civilistov v času politične tranzicije.

Ameriški predsednik Donald Trump je na poti v Washington z letala Air Force One znova izrazil ambicijo, da bi Grenlandija postala del ozemlja Združenih držav Amerike. Svoje zahteve je utemeljil s strateškim pomenom otoka na Arktiki, ki po njegovem mnenju postaja ključen za ameriško nacionalno varnost. Trumpove izjave prihajajo v času povečanih napetosti z Dansko, saj je danska premierka predsednika že večkrat pozvala, naj preneha z ogrožanjem suverenosti njihovega avtonomnega ozemlja. Dodatno negotovost v regiji sproža nedavno ameriško vojaško posredovanje v Venezueli, kar je med prebivalci in oblastmi na Grenlandiji okrepilo strah pred morebitno aneksijo. Kljub jasnim zavrnitvam iz Københavna in Nuuka Trump vztraja pri svojem načrtu, ki ga vidi kot del širše geopolitične strategije v arktični regiji. Vprašanje nadzora nad tem strateško pomembnim otokom tako ostaja ena najbolj kontroverznih točk njegove zunanje politike, ki močno vpliva na odnose s ključnimi zaveznicami v okviru zveze NATO.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je med poletom na letalu Air Force One podal ostre izjave glede razmer v Latinski Ameriki, pri čemer je namignil na morebitno vojaško posredovanje proti vladi v Kolumbiji. Trump je Kolumbijo označil za "zelo bolno" državo in dejal, da mu ideja o vojaški operaciji, usmerjeni proti tamkajšnji vladi, zveni dobro. Njegove izjave so povzročile precejšnje razburjenje v diplomatskih krogih, saj gre za neobičajno stopnjevanje retorike proti državi, ki je bila tradicionalno ključna zaveznica ZDA v regiji. Poleg Kolumbije je Trump omenil tudi Mehiko in Kubo, pri čemer je za slednjo ocenil, da je tik pred propadom. Njegovi komentarji so neposredno povezani z naraščajočimi napetostmi med Washingtonom in kolumbijskim predsednikom Gustavom Petrom. Do zaostritve prihaja v času, ko ZDA krepijo svoje operacije na Pacifiku, kjer so že izvedle napade na plovila, domnevno povezana s trgovino z mamili. Kritiki opozarjajo, da Trumpova retorika in napovedi o ukinitvi pomoči za boj proti drogam pomenijo resno grožnjo stabilnosti v regiji.

Združene države Amerike so po uspešni vojaški operaciji v Caracasu, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, stopnjevale diplomatski in vojaški pritisk na več držav. Mehika, Kolumbija in Kuba so ostro obsodile ameriški napad na Venezuelo kot hudo kršitev suverenosti, medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump tem državam namenil prikrite grožnje. Operacija, v kateri je bila prestolnica Caracas tarča letalskih napadov, Maduro pa prepeljan na ozemlje ZDA zaradi obtožb o trgovini z drogami in orožjem, je sprožila ugibanja o naslednjih korakih Washingtona v tujini. Ameriški uradniki in jastrebji v političnih krogih vse pogosteje omenjajo Iran kot morebitno naslednjo tarčo, kar sovpada z notranjimi pritiski na teheranski režim zaradi gospodarskih protestov. Obveščevalni viri so v nedeljo zaznali nenavadno povečanje ameriških vojaških dejavnosti v Evropi, predvsem v letalskem oporišču RAF Fairford v Združenem kraljestvu. Tja je prispelo ali pa je na poti čez Atlantik vsaj deset transportnih letal C-17A Globemaster III, kar bi lahko nakazovalo na obsežno logistično pripravo za nove vojaške premike na Bližnji vzhod ali v latinskoameriško regijo.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil je začasna predsednica Venezuele Delcy Rodríguez pozvala k dialogu s Trumpovo administracijo. Trump je od Rodríguezove zahteval »popoln dostop« do venezuelskega naftnega bogastva in drugih naravnih virov. Ameriška administracija stavi na strategijo ustrahovanja venezuelskih voditeljev, hkrati pa načrtuje prehod Venezuele pod vodstvom Delcy Rodríguez, ki jo v Washingtonu vidijo kot spretno operaterko blizu naftne industrije.

Ameriški predsednik Donald Trump je po nedavni vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura, napovedal možnost novih vojaških in strateških posegov v regiji. Trump je ponovil svoje zahteve po prevzemu Grenlandije od Danske, kar je utemeljil z nacionalnimi varnostnimi interesi in prisotnostjo ruskih ter kitajskih plovil v regiji. Hkrati je zagrozil s t.i. »Operacijo Kolumbija«, če tamkajšnje oblasti ne bodo zajezile trgovine s kokainom, ter opozoril Mehiko, naj uredi svoje notranje razmere. Predsednik je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene na morebiten drugi vojaški udar v Venezueli, če nova prehodna vlada ne bo v celoti sodelovala z Washingtonom. Trump je izpostavil potrebo po popolnem dostopu do venezuelske nafte in drugih naravnih virov, medtem ko je državni sekretar Marco Rubio ocenil, da je komunistična oblast na Kubi pred sesutjem. Napovedi o širitvi ameriškega vpliva na Zahodni polobli so sprožile precejšnjo negotovost med zavezniki in nasprotniki v Latinski Ameriki.